Objekti z velikimi steklenimi površinami so ena od značilnosti moderne arhitekture. Steklene površine omogočajo večje koriščenje dnevne svetlobe in se naravno in harmonično zlivajo z okolico. Steklene fasade na objektih so privlačne za oko a imajo nekaj pomanjkljivosti, saj  se zaradi sončne energije in sončnega sevanja, pojavljajo težave v notranjosti objekta.

Normalno zastekljene površine brez zaščite prepuščajo 88% sončne energije, od  tega 80% prodira direktno v notranjost objekta. Zidovi in sobno pohištvo vpijajo sončno sevanje in pretvarjajo to energijo v dolge toplotne valove, ki se zadržujejo v notranjosti. Ta pojav povzroča »efekt tople grede«, ki kopiči toploto v prostorih.

Če se zunanja temperatura ne spusti pod temperaturo v notranjosti objekta, nakopičena toplota ostaja v prostorih in se ne izgubi niti s prepuščanjem toplote niti z kroženjem zraka. Okna z dvojnim steklom še slabše prepuščajo toploto.

Temperatura notranjih prostorov v objektih z več kod 50% steklenih površin, kjer so okna zaprta, izpostavljena soncu in zastekljena samo z enim steklom brez zaščite, dosega od 10% do 15%  višjo temperaturo od zunanje. V primeru, ko je zunanja temperatura 25 C, notranja temperatura dosega od 35C do 40C.

več Zaščita pred soncem

Zmanjšanje solarnih toplotnih dobitkov in posledično zmanjšanje potrebne energije za hlajenje objekta ob uporabi senčil je določeno na osnovi določitve globalnega sončnega obsevanja na vse steklene površine, lastnosti predvidenih senčil ter njihove namestitve glede na stekleno površino.

Na stekleno površino vpada sončno obsevanje, ki je sestavljeno iz direktnega in difuznega sončnega obsevanja. Delež posameznega je v prvi vrsti odvisen od prostorske orientacije okenske površine, ki je opredeljena s parametroma nagiba ploskve β ter usmerjenosti (azimuta) ploskve glede na nebesno smer juga δ, hkrati pa tudi od deleža od okoliških površin odbitega sončnega sevanja ter morebitnega vpliva okolice, stavbe same, oz. sosednjih objektov na osenčenost opazovane steklene (okenske) površine. To pomeni, da imajo npr. proti severu orientirane površine direktno sončno obsevanje le v poletnem času zjutraj in zvečer, vendar je slednje zelo majhno in tako predstavlja glavnino celotnega sončnega obsevanja difuzno sončno obsevanje. Obratno velja za proti jugu orientirane površine, pri katerih predstavlja glavnino celotnega obsevanja direktno sončno obsevanje.

Zaradi tega so za določitev toplotnih dobitkov skozi okenske površine zelo pomembne tudi fizikalne lastnosti okenskega stekla in materiala senčila, v smislu prepustnosti (transmitivnosti Ts), absorptivnosti (As) ter odbojnosti (refleksije Rs) direktnega kot tudi difuznega sončnega sevanja. Ob vsem je zelo pomembna namestitev senčila, ki je lahko zunanja ali notranja.

več Zmanjšanje toplotnih dobitkov ob uporabi senčil na steklenih (okenskih) površinah

Za posamezne sisteme senčil obstajajo različne rešitve tehnične izvedbe. Poleg široke barvne palete lahko izbirate med vgradnjo elektro - motornega pogona priznanega proizvajalca SOMFY ali izvedbe na ročni pogon. Za različne dimenzije in posamezne želje pa obstajajo tudi različna ogrodja senčil.

več Tehnični izvedba